Načrtovanje poti po Pokljuki je vedno znova izziv: gozdovi so prepredeni s številnimi potmi, kolovozi in gozdnimi cestami, markacije so bolj izjema kot pravilo, zemljevidi pa se vse prepogosto ne ujemajo z dejanskim stanjem. Tako smo tudi za tokratni izlet z Rudnega polja do Zajamnikov že vnaprej pričakovali orientacijske izzive. In nismo se zmotili...
Avto smo parkirali na prostornem parkirišču v neposredni bližini Športnega parka Pokljuka, ki služi tudi kot priljubljeno izhodišče za vzpon na Viševnik, a zaradi vremena, ki je zbujalo kar nekaj dvomov, je bilo ob našem prihodu skoraj povsem prazno. Z začetkom poti nismo imeli težav. Mimo športnega centra smo se po sprva asfaltirani, v nadaljevanju pa makadamski cesti odpravili v smeri Uskovnice. Kmalu smo na levi strani cesti opazili tablo za Zajamnike in planino Praprotnico, ravno tako ob naši načrtovani trasi. Ubogali smo jo in se s ceste spustili po nekoliko ožji poti navzdol do pašnikov, prek katerih smo hitro prispeli do Razpotja ob energetskih točkah.
Takoj za njimi smo zavili levo na kolovoz prek še enega pašnika, na katerega so ravno gnali živino. Mimo dveh krav, prek pašne ograje in skozi kratek odsek gozda smo kmalu dosegli planino Praprotnico. Tu pa se je začelo zapletati. Za prvimi hišami je pot postala manj izrazita in tega se nismo niti dobro zavedli, ko smo se že vzpenjali po ozki zarasli poti med dvema pašnima ograjama. K sreči se je ta odsek kmalu končal in dosegli smo novo gozdno cesto, na katero smo zavili desno in se s tem ponovno obrnili v pravo smer. Pri zadnji hiši je pot zavila v gozd in se že po nekaj metrih povsem izgubila.
Ker prehodnost pokljuških gozdov običajno ni problem, smo se odločili nadaljevati v približni smeri našega cilja. Ubirali smo traso, ki se nam je zdela še najlaže prehodna in večkrat se nam je zazdelo, da sledimo lovski poti, saj smo naleteli celo na solnico za divjad. Ko smo se spustili po pobočju, smo naleteli na širšo pot, kateri smo se odločili slediti, saj je na desno vodila približno v naši smeri. Kmalu se je prelevila v vlako, tako da smo bili zaradi blata nekajkrat prisiljeni hoditi ob njej. Dokler nismo prispeli do križišča številnih poti, kjer smo na nasprotni strani na veliko presenečenje zagledali markacijo. Seveda smo brez oklevanja zavili na dobro vidno pot, ki jo je označevala. Markacije so se nadaljevale in nas prek pobočja pripeljale do makadamske ceste za Zajamnike.
Brez oklevanja smo se ji odločili slediti in kmalu so nas prve table opozorile, da smo že skorajda na cilju. Sledili smo kažipotom na desno in se mimo planšarij, ki žal še niso zaživele, sprehodili preko planine. Povzpeli smo se še na njeno najvišjo točko na nasprotni strani, od koder se nanjo ponuja tudi najlepši razgled. Kot nalašč je za nekaj trenutkov izza oblakov pokukalo celo sonce in izkušnjo še polepšalo. Občasno je bilo v dolini celo mogoče opaziti Bohinjsko jezero. Po krajšem postanku smo se vrnili direktno na cesto, ki vodi nad planino in se po njej mimo prej omenjenih tabel vrnili vse do mesta, kjer smo se po domnevni lovski poti spustili s pobočja. Tudi v tej smeri nismo opazili, da bi se markacije od križišča še kamorkoli nadaljevale, zato smo se odločili še naprej slediti tej poti.
Premislili smo si, ko je začela zavijati proti desni in tako proč od našega izhodišča. Takrat smo zavili levo ob prvi slutnji poti, ki se je seveda kaj kmalu izgubila, tako da smo se v pobočje vzpenjali le po svoji najboljši presoji. Že pred vrhom smo dosegli naslednji kolovoz in po njem nadaljevali v levo, da bi tako obšli greben, na katerega smo se vzpenjali. Odločitev se je izkazala za pravilno. Ko je strmina popustila, smo ponovno zavili desno in nadaljevali z vzponom vse do gozdne ceste, ki je vodila skoraj naravnost v smeri Rudnega polja. Seveda smo ji sledili s še toliko večjim veseljem, ker je bila vsekana v precej strmo pobočje, ki bi ga bilo brez ceste zelo težavno tako direktno prečiti. Ko je strmina pobočja popustila, se je tudi cesta pričela postopoma spuščati in nas pripeljala direktno do stadiona športnega centra.
Oglejte si album slik z izleta.
Oglejte in prenesite si zemljevid poti.
Naročite se na vir RSS.
Objavite komentar