Tipično izhodišče za vzpon na Babji zob je sicer vas Kupljenik, mi pa smo si tokrat pot nekoliko podaljšali in začeli že pri Selškem mostu čez Savo Bohinjko, kar nam je omogočilo vrnitev z ovinkom čez planino Talež. Do izhodišča smo se pripeljali z Bleda, skozi vas Selo pri Bledu, iz katere smo se po sprva asfaltni, v nadaljevanju pa makadamski cesti pripeljali povsem do mosta, pred katerim smo parkirali. Po kratkem klepetu z lovcem, ki nas je prišel opozorit, da so mu na tem mestu lani vdrli v avto, smo peš prečkali most in se odpravili desno, kamor nas je napotil kažipot za Kupljenik.
Z orientacijo nismo imeli nikakršnih težav, saj so nas tudi v nadaljevanju v vseh razcepih usmerjali kažipoti. Sprva položna gozdna cesta je postopoma postajala vse ožja in vse bolj strma. Strmina nenadoma popusti, ko dosežemo kapelico, od koder se nam ponuja čudovit razgled proti Bledu in Straži, ki bi ga bilo škoda zgrešiti. Proti Kupljeniku pot od kapelice nadaljujemo po kolovozu, ki nas prek travnikov v nekaj minutah pripelje do konca asfaltne ceste v vasi. Sledi nekoliko manj prijeten del poti po tej cesti vse do cerkve Sv. Štefana v središču vasi, kjer nas kažipot Za Babji zob usmeri po klancu navzgor k cerkvi.
Na travnatem pobočju za cerkvijo se pot porazgubi, a nadaljevati je potrebno le naravnost navzgor, kjer se skozi odprtino v ogradi povzpnemo na kolovoz in po njem nadaljujemo v levo. Na naše veliko presenečenje je bil prvi ostri desni ovinek na tem kolovozu povsem poledenel, a je bilo k sreči ob robu dovolj prostora, da smo ga lahko varno obšli. Izkazalo se je, da je bil to edini poledenel odsek poti vse do vrha Babjega zoba. Že v naslednjem ovinku se je v desno odcepila pot proti jami pod Babjim zobom, medtem ko smo mi nadaljevali v levo.
Kolovoz se je končal na jasi z dvema brunaricama: eno že povsem porušeno in drugo skorajda novo za njo. Prav pri porušeni brunarici je moč opaziti, da se pravokotno na našo pot v desno odcepi pešpot, ki se že nekaj metrov više izgubi v gozdu. Nanjo nas opozori tudi slabo vidna markacija na drevesu ob njej. V gozdu strmina postane spet bolj izrazita. V ključih se hitro vzpenjamo po zlahka prepoznavni poti, ki je dokaj pogosto tudi markirana.
Kmalu po tem, ko se gozd nekoliko razredči, pot prekine nekaj podrtega drevja. Z nekaj pozornosti si lahko med drevjem utremo pot do skalnega roba, kjer nas markacije ponovno usmerijo desno. Med daljšim prečenjem pobočja lahko med drevjem desno pod nami opazimo Bohinjsko Belo s slapom pod Iglico. Ko pred sabo ugledamo veliko skalnato kompozicijo, je prečenje pobočja končano. Po poti jo obidemo in dosežemo planino Prihod. Kažipoti na seniku nas usmerijo na pot, ki vodi desno v pobočje in po kateri kmalu dosežemo previsni rob, kateremu ob markacijah brez težav sledimo vse do razcepa kmalu po začetku kratkega spusta, od katerega naj bi nas po napisu na tabli ločilo le še 10 minut.
Mi smo za ta zaključni spust in ponovni vzpon potrebovali nekaj več, tudi po zaslugi otežene orientacije v tem zadnjem delu poti. Na najnižji točki spusta smo se znašli pred vrtačo, ki smo jo obšli po levi in se nato ponovno vrnili k previsnemu robu, ob katerem smo se povzpeli vse do vrha. Tudi med vračanjem je ta del poti zahteval nekaj več pozornosti. Dvakrat nas je celo štirinožni spremljevalec opozoril, da se nameravamo spustiti po drugi poti, kot smo jo ubrali med vzponom.
Na planini Prihod smo zavili ostro desno, v smeri kažipota za Talež. Po sprva mestoma pomrznjenem kolovozu smo v vseh razcepih zavili desno, dokler nas ni levo ponovno usmeril kažipot za Talež. Po tej poti smo kmalu dosegli Danejevo planino in s tem gozdno cesto, na katero smo zavili v levo. Sledili smo ji vse do mesta, kjer smo na levi opazili spomenik in klop, tam pa smo zavili z nje, navzdol po poti, ki vodi naravnost do omenjen klopi. Po krajšem spustu smo dosegli razcep, v katerem je potrebno zaviti še desno, od tam naprej pa z orientacijo ni bilo več nikakršnih težav vse do mesta, kjer se pri drevesu s skromnim obeležjem pot ponovno razcepi. Mi smo se spustili levo in že v nekaj minutah dosegli planino Talež.
Prek travnikov smo cesti sledili vse do križišča, kjer nas je velika tabla usmerila desno proti lovski koči Talež. A temu odcepu smo sledili le nekaj metrov in že v prvem levem ovinku nadaljevali kar naravnost do kapelice ter nato po pobočju navzdol. Kmalu po začetku spusta smo po že znani poti zavili levo v smeri Ribnega in Bleda. Tej poti smo sledili skorajda do Save Bohinjke. Šele na prvi jasi, ki smo jo prečkali, smo zavili levo na kolovoz, ki nas je skozi gozd in prek sveže pognojenih travnikov pripeljal naravnost do Selškega mosta.
Oglejte si album slik z izleta.
Oglejte in prenesite si zemljevid poti.
Naročite se na vir RSS.
Objavite komentar