Ratitovec

Po dobrem mesecu dni od našega prejšnjega izleta, čemur je botrovalo predvsem ne najlepše vreme ob koncih tedna in številne druge obveznosti, smo se minulo nedeljo ponovno odpravili v hribe. Za cilj smo si tokrat izbrali Ratitovec, razgledni greben nad Železniki, ki je še posebej pri domačinih pa tudi širše zelo popularen. Temu primerno je moč najti opise številnih različnih pristopov. Tudi naša izbira je nekoliko samosvoja, delno zato, ker smo se odločili osvojiti kar tri vrhove: Kosmati vrh, Gladki vrh in Altemaver.

Za izhodišče smo si izbrali Prtovč, ki se nam je zdel primeren iz več razlogov. Pri cerkvi v vasi je na voljo prostorno parkirišče, ki je posebej ob lepih koncih tedna zelo dobrodošlo. Iz vasi vodita na Ratitovec dve različni poti, kar močno olajša načrtovanje krožne poti, saj se neradi vračamo po isti poti. In pa nahaja se nad 1000 m nadmorske višine, torej si prihranimo nekaj vzpona v primerjavi z izhodišči nižje v dolini. Cena, ki jo morami plačati za to, je nekaj kilometrov dolg vzpon po ozki in ovinkasti cesti iz Železnikov, na kateri smo najbolj srečni, če srečamo čim manj nasproti vozečih vozil. Sicer pa se prišleki iz zahodne Gorenjske ozkih in ovinkastih cest privadimo že med vožnjo do Železnikov; takšna je namreč večina ceste od Krope naprej.

Za vzpon smo izbrali vzhodno pot skozi krnico Razor, kar se nam je tudi ob koncu dneva še vedno zdela pravilna odločitev. Takoj za zadnjimi hišami nas pričaka strma kamnita pot, ki se postopoma nekoliko položi in postane tudi nekoliko mehkejša. Ves čas je dobro markirana, tako da tudi na nekaj razcepih med vzponom nismo bili nikoli v dilemi, katera pot je prava. Ko se na naši desni strani gozd odpre, zagledamo pečine Kosmatega vrha, našega prvega cilja. Pot je tu postala spet bolj kamnita in strma. Hkrati nam drevesa niso več nudila zaščite pred sončnimi žarki in večino preostanka dneva smo hodili po vročem, že skoraj poletnem soncu.

Po krajšem vzponu med ruševjem smo prispeli do razcepa poti v krnici Razor. Klop je na tem mestu postavljena prav taktno v senci edinega drevesa. Seveda smo jo izkoristili za krajši počitek in posvetovanje s karto. Izkazalo se je, da moramo slediti kažipotom za planino Klom, ki nas usmerijo v strmo desno pobočje. Ko tega premagamo in prečkamo električnega pastirja, moramo postati pozorni, da ne spregledamo kažipota na skali, ki nas usmeri ostro desno na slabo vidno pot. Redke markacije nas po slabo shojeni poti pripeljejo do pečin, ki smo jih prej opazovali od spodaj. Ko se ponovno odmaknemo od roba, postane vzpon orientacijski izziv. Pot namreč skorajda ni več vidna, markacije pa so tudi posejano zelo poredko. Med vrnitvijo smo ugotovili, da sicer od tam vodijo skoraj naravnost na vrh, medtem ko smo mi za vzpon izbrali nekoliko bolj desno smer, ko markacij nismo več opazili. Tako smo se znašli na travnato kamnitem pobočju, po katerem smo se brez težav povzpeli prav na vrh, na katerem sta nas pričakala kar dva žiga, a nobene vpisne knjige.

Razgled na vrhu nas je navdušil in se nam je bil celo bolj všeč kot z Gladkega vrha. Pred nami se je razprostiralo celotno Škofjeloško hribovje, Jelovica s Kamniško Savinjskimi Alpami ter Karavankami v ozadju in najvišji vrhovi Julijskih Alp z dobro vidno Pokljuko pred njimi. Seveda smo bili pri razgledovanju najbolj pozorni na vrhove, ki smo jih že osvojili: odlično so bili vidni Viševnik, Kriška gora in Krvavec. Z vrha smo se po markirani poti spustili do slabo vidnega razcepa za Kosmati vrh in od tam nadaljevali do  naslednjega kažipota, ki smo ga že videli in nas je usmeril levo na Gladki vrh.

Sledil je krajši vzpon skozi gozd, ki pa se je hitro razredčil. Pot nas je nato vodila po levem robu pobočja ob ograji iz rjaveče bodeče žice vrh pečine Gladkega vrha, lepo vidne iz krnice Razor. Na Gladkem vrhu nas je spet pričakal par žigov brez vpisne knjige, ki se nahaja v koči tik pod njim. Poleg pa je bila tudi razgledna plošča, ki nam je pomagala pri identifikaciji nekaterih vrhov in potrdila naše poznavanje drugih. Na travnikih okrog vrha so nas navdušili encijani, avriklji in številno drugo gorsko cvetje. Pogrešili smo edinole murke, za katere je bilo očitno še prezgodaj. Kmalu smo se spustili do Krekove koče, kjer smo si obnovili zaloge pijače, privoščili pa smo si tudi zelo okusno kokosovo potico. Naknadno smo izvedeli, da za specialiteto v koči veljajo posebej veliki flancati - razlog več, da se sem vrnemo še kdaj.

Pred spustom v dolino smo se odpravili še na najvišji vrh Ratitovca - Altemaver. Vzpon nanj je bil kljub njegovi višini še najlažji od treh. Proti zahodu smo namreč zgolj sledili robu grebena, se pri tem najprej malo spustili do jezera in kotanje, v kateri je bilo še nekaj snega, nato pa smo se zložno povzpeli vse do vrha. Kot smo bili že vajeni, je bil ponovno opremljen z dvema žigoma in ni imel vpisne knjige. Po isti poti smo se vrnili do koče, od tam pa smo se v dolino odpravili proti prelazu Povden.

Predvsem v začetnem delu spusta smo srečali številne planince, ki so se po tej strani šele vzpenjali h koči. Čeprav je pobočje zelo strmo, so nam pri spustu izdatno pomagale ostre serpentine, ki so pot naredile precej lažjo. Le na enem mestu je bilo potrebne nekaj več previdnosti pri prečenju manjšega kamnitega podora. Ob poti so za popestritev poskrbele številne zanimive skale, v katerih je bilo z le nekaj malega domišljije mogoče prepoznati najrazličnejše podobe. Serpentine so se nadaljevale tudi, ko smo ponovno dosegli gozd, edinole strmina je malo popustila, zato je bilo pobočje prepredeno z najrazličnejšimi bližnjicami in je bilo včasih kar težko ugotoviti, katera pot je v resnici markirana. Na sedlu Povden smo prvič ponovno zagledali tudi naše izhodišče - parkirišče v Prtovču. Pot je tu tudi precej spremenila svoj značaj. Postala je kamnita in vedno širša, do vasi je postala že pravcati kolovoz, zato ni bilo nič čudnega, da smo na njej srečali tudi nekaj gorskih kolesarjev. Tik pred vasjo nas je pričakal še krajši vzpon in že smo zagledali cerkev ter kmalu tudi naš avto. Čakala nas je le še vožnja domov, ki smo si jo popestrili z nekaj geo zakladi.

Oglejte si album slik z izleta.

Oglejte in prenesite si zemljevid poti.

Naročite se na vir RSS.