Maloško Poldne (Mallestiger Mittagskogel)

Vrh Maloškega PoldnevaPrvič v tej sezoni smo za cilj spet izbrali vrh v Karavankah, tokrat na avstrijski strani in sicer Maloško Poldne oz. Mallestiger Mittagskogel. Krožno pot smo začeli pri hotelu Baumgartnerhof nad vasjo Stari Grad (Altfinkenstein). Mejo smo prečkali na Korenskem sedlu in nato nadaljevali proti Beljaku do odcepa proti Baškemu jezeru (Faaker See) tik pred železniško progo, kjer smo zavili desno. Cesti smo sledili do Bekštanja (Finkenstein), kjer nas je kažipot za naš hotel usmeril desno. V nadaljevanju smo v vseh razcepih le še sledili takšnim kažipotom, dokler nismo dosegli prostornega parkirišča nasproti hotelskega.

Pogled na ruševine gradu FinkensteinNa pot smo se odpravili skozi "prehod" nad parkiriščem, na drugi strani katerega je že bil prvi razcep. Levo je vodila pot proti soteski potoka Ročica, skozi katero je speljana plezalna pot, mi pa smo nadaljevali naravnost skozi kratek odsek gozda in nato navzgor po robu travnika, od koder so se že ponujali prvi razgledi. Vrh travnika smo se za daljši čas vrnili v gozd. Pred začetkom bolj strmega vzpona, se levo odcepi še ena pot v sotesko Ročice, ki še najbolj služi kot zasilni izhod iz plezalne poti.

Kresišče z avstrijske straniMi smo nadaljevali s strmim vzponom po lepo speljani poti, celo prek pobočja, na katerem so dobro vidni sledovi nedavnega plazenja. Strmina je popustila, ko smo dosegli gozdno cesto, kateri smo sledili le do prvega ostrega desnega ovinka, kjer se je gozdna pot spet odcepila levo prek pobočja. Na mestu, kjer se z leve pridruži plezalna pot, smo mi v lovu za zakladom naredili kratek ovinek po njej navzdol, nato pa smo nadaljevali z vzponom do lepo urejene razgledne točke s klopjo, pod katero so vidni slapovi na Ročici, nad njimi pa se boči Črni vrh s križem na vrhu.

Lovska koča Mitzl Moitzl HüttePo krajšem postanku smo nadaljevali po poti, ki se je začela v ključih vzpenjati med praprotjo in drugo podrastjo mimo koče, nad katero se pot toliko približa robu previsnega pobočja, da si lahko privoščimo lep razgled na Beljak in greben Dobrača. Pot se od tod med macesni položno povzpne do naslednje, bolj znane koče, Mitzl Moitzl Hütte, pri kateri je z markirane poti vredno stopiti do razgledne točke na Baško jezero in okolico. Mi smo pri njej poiskali še naslednji zaklad, nato pa nadaljevali s spet bolj strmim vzponom po gruščnati poti do mejnega grebena, kjer se nam pridruži tudi pot s slovenske strani.

Kresišče s slovenske straniKažipoti proti našemu cilju nas usmerijo desno po grebenu, s katerega se nam odpirajo vse lepši pogledi Občasno se je dobro tudi ozreti, saj za sabo lahko občudujemo travnata pobočja Kresišča in Kepo za njim. Na najvišji točki grebena nas poleg razgleda pričaka tudi presenečenje: vrh Maloškega poldneva desno pod nami. Le nekaj metrov naprej nas desno z grebena usmerijo tudi markacije, medtem ko se naravnost naprej nadaljuje nemarkirana pot vse do Korenskega sedla. Tudi naša pot postane manj prijetna, saj spust po grušču zahteva kar nekaj previdnosti. Ko se nam z leve pridruži še druga pot iz doline, po kateri se bomo mi vračali, je pred nami le še zaključni vzpon prek mestoma zračnega grebena do našega končnega cilja.

Pogled na Baško jezeroTik pred vrhom smo si privoščili še kratek postanek zaradi iskanja zadnjega zaklada tega dne, nato pa smo nadaljevali do križa na vrhu, kjer smo se vpisali v vpisno knjigo ter se razgledali na avstrijsko Koroško. Med vrnitvijo do razpotja smo si privoščili še kak pogled proti Peči na zahodu. Od razpotja smo spust nadaljevali po že omenjeni poti 684, ki nas je skozi ruševje vodila prek melišča pod strmo zahodno steno Maloškega Poldneva. Na drugi strani melišča nas je pričakal gozd in za hojo bolj prijetna pot, ki nas je presenetila le še z dvema kratkima zares strmima odsekoma.

Metulj na pašiPrvi razcep nas je pričakal na mestu, kjer se pot izteče na gozdno cesto, a do nadaljnjega smo mi še naprej sledili pot 684 proti Bekštanju. Ta je sedaj sledila gozdni cesti, le mestoma je ubrala nekaj bližnjic po pobočju, zato je med hojo potrebno nekaj zbranosti, da ne bi zgrešili sicer dobro označene odcepe s ceste in si tako poti še dodatno podaljšali. Pot 684 zapustimo šele na razpotju tik nad potokom Rauscherbach, kjer zavijemo desno na pot 603 proti hotelu Baumgartnerhof. Tu nas v gozdu čaka še zadnji vzpon do pašnika, ob robu katerega se nato po označeni poti zložno spustimo do ceste in po njej naprej do našega izhodišča.

Oglejte si album slik z izleta.

Oglejte in prenesite si zemljevid poti.

Naročite se na vir RSS.

2 Komentarji:

Saša S. pravi ...

Super blog o izletih, moram pohvalit, ker vem koliko truda je vloženega.
Škoda le za majhen format fotografij, saj so lepe.

Damir Arh pravi ...

Hvala za komentar. Morda niste opazili, a povezava do fotografij iz posameznega zapisa v večjem formatu je na dnu vsake strani (povezava do albuma za ta izlet). In pa še celotna galerija slik z vseh opisanih izletov.

Objava komentarja

Potepanja v naravi © 2009. Avtor predloge: Dicas Blogger.

Na vrh