Sončna nedelja je bila kot nalašč za vzpon na dve manj znani razgledni točki na južnem robu Trnovskega gozda. Za izhodišče smo si izbrali vas Vitovlje oz. natančneje vrh Vitovske krožne poti, kjer nas kažipoti opozorijo na začetek pešpoti proti Vitovski cerkvi. Hitro cesto skozi Vipavsko dolino smo zapustili pri izvozu Selo in z vožnjo nadaljevali v smeri Nove Gorice vse do središča vasi Vitovlje, kjer smo zavili desno pri tabli za turistično kmetijo Malovščevo. Le nekaj metrov više smo zavili desno v smeri Vitovske krožne poti. Po ozki in vedno bolj strmi cesto smo se povzpeli vse do njene vrhnje točke. Ko smo na desni opazili kažipota za Vitovsko cerkev in Vitovsko jezero, smo le nekaj metrov naprej parkirali ob cesti na levi strani. V kolikor bi bil razpoložljivi prostor za nekaj avtomobilov že zaseden, bi se lahko vrnili nekoliko nazaj, kjer nas je tabla opozarjala na večje urejeno parkirišče.
Po nekaj minutah vzpona po precej razdrtem kolovozu smo prispeli do prvega razpotja, kjer smo zavili levo na s travo poraslo pot, kamor nas je usmeril kažipot za Vitovsko cerkev. Kmalu smo ugledali prve markacije, ki so nas spremljale vse do cerkve. Pot se je sprva nekoliko spustila skozi gozd, v katerem smo v daljavi zagledali celo trop srn, ki pa se nam je umaknil še preden se je ponudila priložnost za fotografiranje. Kmalu smo zavili ostro desno in se začeli strmo vzpenjati proti cerkvi. Za krajši čas se je pot položila v bližini znamenja, a se hitro spet začela vzpenjati pod kamnito steno Vitovskega hriba in levo mimo njega. Ko smo na desni skozi drevesa zagledali cerkev, smo bili že skoraj pri njej. Desno smo zavili na širšo pot, ki nas je pripeljala na razgleden plato pred cerkvijo, s katerega se nam je prvič odprl pogled na Vipavsko dolino.
Po sprehodu okoli cerkve smo se ponovno vrnili do tega platoja in nadaljevali desno skozi obok, ki nas je pripeljal do novega razpotja. Ubrali smo levo pot, a le za nekaj metrov, kjer nas je kažipot za Kopitnik in Krnico usmeril na kratko bližnjico skozi gozd, ki nas je pripeljala do velikega kažipota, ki bi ga dosegli tudi, če bi širši poti sledili do naslednjega razcepa in bi desno zavili šele tam. Pri kažipotu smo se odpravili desno v smeri za Krnico in Skozno. Le krajši vzpon nas je ločil od naslednjega razcepa, kjer smo nadaljevali desno po razgledni Napoleonovi poti, vsekani pod t.i. Visokim zidom. S ceste so se spet odpirali lepi pogledi na Vipavsko dolino, kot tudi na že obiskani Vitovski hrib in cerkev.
Pri naslednjem razcepu smo se namesto po direktni levi poti za Kopitnik, odpravili desno proti razgledni točki Sekulak. Le kratek sprehod prek jase nas je ločil od začetka najstrmejšega vzpona na celotnem izletu, ki nas je v slabe pol ure pripeljal do višine razgledne točke. Tik pred njo se je ostro levo odcepila še ena pot za Kopitnik, a mi smo seveda nadaljevali desno okrog pobočja in v le par minutah dosegli naš cilj. Čudovit razgled je poplačal trud vzpona: videlo se je vse od Svete Gore na zahodu do Vogrskega jezera in Trstelja na jugu. Edinole pogled na morje nam je zakrivala megla, ki se je vlekla ob obali.
Privoščili smo si še kratko okrepčilo, nato pa smo nadaljevali levo po markirani poti, ki je sprva vodila še po razglednem grebenu, nato pa je zavila levo v gozd. Po nekaj minutah vzpona smo dosegli pot, ki vodi po samem robu Trnovskega gozda. Zavili smo ostro levo, v smeri Sekulaka. Pot nam je najprej popestril podrt bor, ki smo ga morali obhoditi po pobočju, tik pred iztekom poti na ozko asfaltirano cesto proti Krnici in Kopitniku pa smo morali prečiti celo ozek pas pomrznjenega snega, ki se je obdržal v zavetju gozda. Po cesti smo se mimo več parkiranih avtomobilov spustili do Krnice in nato nadaljevali levo po še ožji, zdaj že makadamski cesti. Spomenik na desni strani ceste nas je kmalu opozoril, da smo prispeli do našega naslednjega cilja, Kopitnika, ki je še najbolj znan kot vzletišče za zmajarje in jadralne padalce, z njega pa se odpira tudi lep pogled na Vitovski hrib in Vipavsko dolino.
Za vrnitev v dolino sta nam s Kopitnika na voljo dve poti. Po levi bi se spustili do prvega razcepa nad razgledno Napoleonovo potjo, kjer smo med vzponom zavili desno proti Sekulaku. Mi pa smo za spust izbrali desno pot mimo lovske koče v smeri Skoznega. Po krajšem blagem spustu so nas markacije s široke poti usmerile levo na ožjo pot in čez le nekaj metrov še enkrat levo na še ožjo pot, ki se je takoj začela strmo spuščati med skalami. Kmalu smo se obrnili še bolj v levo in pričeli s prečenjem gozdnatega pobočja. V desno se je čez čas odcepila še ena pot za Skozno; mi smo seveda nadaljevali s spustom v levo. Hitro smo prispeli do razcepa za Vitovsko cerkvijo, kjer smo zavili desno na pot, po kateri smo se že vzpenjali.
Pri prepoznavnem velikem kažipotu smo se zaradi previdnosti vrnili po že znani markirani bližnjici skozi gozd do kažipota proti Vitovskemu jezeru, ki smo ga opazili že med vzponom. A ko smo se spustili po poti, na katero nas je ta usmeril, se je hitro izkazalo, da se je ta iztekla na širšo pot, ki se je brez označb spuščala neposredno od velikega kažipota, kjer smo mi raje izbrali ovinek skozi gozd. Dobrih sto metrov kasneje nas je kažipot za Vitovsko jezero usmeril desno navzdol po pobočju. V nekaj serpentinah smo se po markirani poti spustili do jezera, ki smo ga z vrha kar nekoliko težko opazili zaradi vsega podrtega drevja. Najprej smo se nad jezerom prebili do izvira, kjer smo pogasili žejo, nato pa smo se okrog jezera spustili še do njegove spodnje strani, kjer smo se mu laže približali, da bi občudovali bleščeče temno barvo vode v njem, od katere se je odbijala prav vsa okolica.
Spust v dolino smo nadaljevali po najširši poti, ki je zavila v za nas zaželeni smeri, torej desno proti našemu izhodišču. Z desne strani se je tej poti pridružilo še par drugih, pri čemer je postajala vse širša, vse dokler nismo prispeli do kažipota, kjer smo na samem začetku poti zavili levo proti Vitovski cerkvi. Preostal nam je le še spust po že znanem kolovozu do našega avtomobila.
Oglejte si album slik z izleta.
Oglejte in prenesite si zemljevid poti.
Naročite se na vir RSS.
Objavite komentar