Boč

Cesta za Dom na Boču Ker je vremenska napoved za nedeljo pred 14 dnevi še najlepše vreme obetala v vzhodnem delu Slovenije, smo se po daljšem času odpravili na Štajersko. Za cilj smo si izbrali Boč nad Poljčanami, pogosto imenovan tudi Štajerski Triglav. Štajersko avtocesto smo tako zapustili na izvozu za Slovenske Konjice in nato nadaljevali skozi Žiče proti Poljčanam in Rogaški Slatini. Posebej je vredno omeniti le zadnji dve križišči: po prečkanju drugega železniškega prehoda je potrebno zaviti desno proti Rogaški Slatini, v Zgornjih Poljčanah pa v ostrem levem ovinku levo, kamor nas usmeri kažipot za Boč. Ozka cesta nas hitro pripelje do urejenega parkirišča na zunanji strani levega ovinka. Ob lepih koncih tedna je priporočljivo prispeti dovolj zgodaj, saj gre za priljubljen cilj, kar pomeni, da je parkirišče precej zasedeno.

Pogled na Poljčane z Babe Vzpon smo pričeli po desni poti mimo Babe, ki skozi jesenski gozd vodi po precej strmem grebenu. Kmalu po začetku vzpona smo še enkrat prečkali cesto, ki mimo našega parkirišča pelje vse do doma na Boču. Sicer ni ravno prometna, a zaradi nepreglednosti nekaj previdnosti vseeno ni odveč. Strmina se nadaljuje vse do Babe – skale na višini 535 m, od koder se odpre lep pogled na Poljčane. V nadaljevanju pot postane širša in bolj položna vse do doma. Kljub vzornim markacijam je potrebno nekaj več pozornosti, ko se pot za nekaj deset metrov pridruži kolovozu, da ne spregledamo mesta, kjer z njega ponovno zavije levo v breg. Takoj za tem se ne smemo pustiti zmesti številnim puščicam na drevesih, ki kažejo v levo, čeprav se markirana pot nadaljuje naravnost oz. rahlo v desno.

Dom na Boču Kmalu dosežemo Dom na Boču, pot pa nadaljujemo mimo njega in za njim naprej v breg, kamor nas usmerjajo tudi označbe gozdne učne poti. Na razpotju smo izbrali desno senčno pot, ki ne najbolj opazno zavije levo v breg tik preden doseže asfaltirano cesto. Po kratkem vzponu zavije ostro levo in se nato skozi gozd zlagoma vzpenja. Hojo je na posameznih mestih popestrila velika količina listja, s katero je bila prekrita pot. Posebej zanimiv je kažipot nekje na polovici vzpona, ki nas usmeri ostro v desno na “položno pot”. Poimenovanje postane bolj smiselno šele, če dobro pogledamo na eno izmed dreves naravnost pred nami, na katerem je še mogoče opaziti ostanke napisa za “strmo pot”, ki ni več vzdrževana, zaradi česar so označbe izbrisane.

Razgled s stolpa Brez presenečenj kmalu dosežemo vrh, ki pa še ne pomeni konec vzpona, vsaj v kolikor si želimo lepega razgleda. Na vrhu Boča je namreč postavljen razgledni stolp, ki sega nad vrhove dreves, ki ga preraščajo, in tako v lepem vremenu ponuja lep razgled na širšo okolico. Naše jutro obljubam vremenarjev navkljub niti na Štajerskem ni bilo najbolj obetavno, a se je medtem vendarle dovolj razjasnilo, da nismo bili v celoti prikrajšani za razgled, čeprav je bilo ozračje še vedno precej megleno.

Oddajnik na Boču Da se ne bi vračali po isti poti, smo se odpravili mimo stolpca proti drugemu vrhu Boča, na katerem je postavljen oddajnik, ki ga obdaja ozko zaprto vojaško območje. Markirana pot vodi tik ob njegovi ograji, celo skozi ostanke ograje, ki je v jugoslovanskih časih varovala precej širše območje. Čeprav so stebri precej dotrajani in je ograja na mestih, skozi katera vodi pot, odstranjena, so nas vseeno zmotili ostanki bodeče žice le nekaj metrov od poti, ki se zdijo nevarni tudi za živali v gozdu. Ko obidemo ograjo, se za nekaj sto metrov pridružimo še dostavni cesti do vojaškega območja, nato pa po gozdni poti pričnemo s spustom v dolino.

Z listjem prekrite gozdne poti Kmalu po začetku spusta nas čaka odločitev med dvema alternativnima potema v dolino. Mi smo izbrali desno pot čez Balunjačo, ki je na kratkem odseku sicer nekoliko bolj izpostavljena, a varovana z jeklenicami in zahteva le nekaj previdnosti. Kmalu po združitvi obeh poti dosežemo kolovoz proti Domu na Boču, a mu sledimo le kratek čas, nato pa se v desno proti Poljčanam spustimo po zložni gozdni poti. Ta je nekaj več previdnosti zahtevala le zaradi velike količine listja, s katerim so bile prekrite vse neravnine in kamenje. Ko prečkamo cesto za Dom na Boču, smo že skoraj na cilju in v le nekaj minutah že dosežemo parkirišče.

>> Zemljevid poti << | >> Album slik <<

Objavite prvi komentar

Objavite komentar

Potepanja v naravi © 2009. Avtor predloge: Dicas Blogger.

Na vrh