Kum

Na Kum se je sicer možno pripeljati z avtom, a vzpon je seveda mnogo bolj zanimiv in zadovoljujoč, če ga opravimo peš. Tako smo se nanj odpravili iz Trbovelj. Avto smo pustili na parkirišču ob železniški postaji ter se prek Save vrnili do glavne ceste. Na nasprotni strani se namreč v pobočje vije cesta na Dobovec, kateri smo sledili prvih nekaj metrov do planinske table, ki označuje začetek poti na Kum skozi Čebulovo dolino, našo izbiro za vzpon na vrh.

Začetni del poti preči strma gozdna pobočja, a je speljana tako, da višino pridobivamo precej enakomerno in se nam nikoli ni potrebno zares strmo vzpenjati. Edinole v vlažnem vremenu zahteva nekaj več previdnosti. Markacije sicer niso najbolj pogoste, a poti kljub temu ne moremo zgrešiti, vsaj dokler ne dosežemo travnikov. Takrat se strmina sicer umiri, a pot postane manj očitna in zahteva od nas več pozornosti. Popelje nas mimo edinega kozolca in nato po kolovozu skorajda povsem do kmetije, tik pred katero nas sprva usmeri desno skozi gozd pod njo, na koncu pa še prek njenega dvorišča, kjer za nekaj časa lahko opazimo še zadnjo markacijo.

Ob odsotnosti označb nam pri orientaciji pomaga naravni relief. Vzpon enostavno nadaljujemo po travniku, ki vodi po dolini navzgor, z obeh strani obdan z gozdom. Pravilnost smeri nam potrdi šele kapelica na prevoju pobočja, kjer lahko opazimo naslednjo markacijo. Še kratek blag vzpon po preostanku travnika in že dosežemo makadamsko cesto, ki jo zgolj prečkamo. Le nekaj metrov desno od točke, kjer jo dosežemo, namreč markirana pot ponovno zavije po travniku navzgor.

Zahvaljujoč visoki travi in skoznjo uhojeni poti brez težav dosežemo gozd, kjer se pridružimo poti iz Zagorja. Že po nekaj metrih gozd ponovno zapustimo, pot pa se nadaljuje po robu travnika. Na tem mestu smo morda tudi po zaslugi divje češnje, ki je pritegnila našo pozornost, pri vzponu spregledali naslednjo markacijo na stebru električne napeljave sredi travnika. Tako smo nadaljevali po levem robu travnika, s katerega smo se spustili na makadamsko cesto pod nami, ko smo se želeli izogniti vlažni visoki travi.

Ker smo vedeli, da moramo z vzponom še nekaj časa nadaljevati po dolini, smeri kljub temu nismo zgrešili. A namesto da bi sledili gozdni cesti skozi gozd po desnem robu doline, na katero bi nas pripeljala markirana pot, smo po levi strani trudoma sledili posameznim kolovozom, ki so se eden za drugim izgubljali na travnikih in nas večkrat zapeljali v visoko travo. Šele proti koncu doline se je ponudila priložnost, da smo se lahko pridružili gozdni cesti, saj nas je pred tem od nje ves čas ločeval pas kopriv, malinovja in drugih rastlin, skozi katere res nismo želeli “gaziti”.

Ko je gozdna cesta ponovno začela zavijati so se spet pojavile tudi markacije. V ostrem levem ovinku se je pot na Kum odcepila desno in se pričela zmerno vzpenjati skozi gozd. V bližini zanimivega spomenika v obliki ozke visoke piramide se ji je z leve pridružila še ena pot iz smeri Lontovža. Šele na tem odseku smo srečali prve planince, ki so izbrali isti cilj kot mi, le po krajši poti. Obe poti skupaj se v desno skozi gozd vzpenjata še krajši čas, dokler ne dosežeta makadamske ceste na Kum.

Na tem mestu nas na nasprotni strani cesti precej zavajajoče na Kum usmerja še ena planinska tabla. Ne glede na oznake na njej je potrebno za krajši čas cesti slediti v desno in nato v levem ovinku nadaljevati naravnost po še zadnjem krajšem pobočju navzgor. Takrat nad sabo lahko že zagledamo tako oddajnik kot cerkev Sv. Neže. V nekaj minutah dosežemo vrh, od koder se nam lepi pogledi odprejo še proti jugu in zahodu, pri čemer nam je v pomoč tudi tabla z vrisanimi smermi številnih vrhov, ki jih v lepem vremenu lahko vidimo.

Pred vrnitvijo smo se na hitro odžejali še v Planinskem domu na Kumu tik pod njegovim vrhom, nato pa smo se po že opravljeni poti vrnili v Trbovlje. Seveda nismo ponovili orientacijske napake, ki smo jo napravili pri vzponu, in smo skozi dolino pravilno sledili gozdni cesti vse do mesta, kjer se od nje odcepa markirana pot, ki smo jo prej zgrešili. Tako smo lahko tudi natančno ugotovili, kje smo nehote zapustili markirano pot.

Oglejte si album slik z izleta.

Oglejte in prenesite si zemljevid poti.

Naročite se na vir RSS.