Ojstra peč

Tabla tik pred razgledno točko Ojstra peč je razgledna točka na severni strani hriba Vreče med Kamno Gorico in Savo. Čeprav je pod tem imenom znana predvsem domačinom, je ob lepem vremenu več kot vredna obiska, sploh ker do nje vodi lahkoten sprehod skozi gozd iz Kamne Gorice ali Zgornje Dobrave. Mi smo jo obiskali na cvetno nedeljo, da pa izlet vendarle ne bi bil prekratek, smo se med vračanjem spustili še do Save.

Cerkev Sv. Trojice v Kamni Gorici Cesta do Kamne Gorice vodi skozi Lancovo, kar pomeni, da je Gorenjsko avtocesto potrebno zapustiti pri Radovljici ali Lescah, odvisno od tega, s katere strani prihajate. Naslednja orientacijska točka  je krožišče med obema krajema, do katerega še ni mogoče prispeti neposredno s stare magistralke, kot zmotno priporočajo Google Zemljevidi, temveč se je potrebno zapeljati skozi Lesce ali Radovljico. V krožišču je potrebno zaviti proti Savi (proč od avtoceste) in le še slediti tablam za Lancovo, Kamno Gorico, Kropo. Parkirali smo na makadamu na levi strani ceste tik pred začetkom Kamne Gorice, še boljša izbira bi bilo asfaltirano parkirišče na desni strani pri odcepu proti pokopališču.

Sava v jutranjih meglicah Od izhodišča smo se peš odpravili po cesti skozi Kamno Gorico. Ko boste prepešačili že večji del vasi, postanite pozorni na samostojno skupinico treh hiš na levi strani. Za zadnjo je moč opaziti pešpot, ki vodi precej strmo v hrib. Odpraviti se je potrebno po njej. Kmalu nas pripelje do travnika, vrh katerega se nahaja ljubka hiša. Z njega se ponuja lep pogled na cerkev Sv. Trojice na nasprotnem hribu, ki se je že kopal v jutranjem soncu. Čeprav je na travniku pot manj opazna, vodi direktno prek njega in mimo omenjene hiš po levi strani. Tudi skozi gozd je potrebno nadaljevati v približno isti smeri in slediti potem, ki nas prepletajoč kmalu pripeljejo do širšega kolovoza. Temu sledimo, dokler ne zavije ostro desno, kjer mi nadaljujemo naravnost po nekoliko ožji poti, ki vodi naravnost do razgledišča. Takoj ob tabli se nahaja klop, na kateri je moč počiti ali pomalicati, za razgled pa se je potrebno sprehoditi še nekaj metrov naprej do skale, po kateri je razgledna točka tudi dobila ime. Nekaj previdnosti na tem mestu ne bo odveč.

Cerkev Sv. Križa v Srednji Dobravi Ko smo se naužili razgledov, smo se vrnili do mesta, kjer smo zapustili kolovoz, in po njen nadaljevali v smeri proti vzhodu, vse do Zgornje Dobrave. Mi smo se odločili, da se skoznjo sprehodimo še do cerkve Sv. Križa v Srednji Dobravi, katere zvonik je bil že dobro viden. S travnikov pred cerkvijo je namreč odličen razgled na Karavanke od Stola do Storžiča, jasno vreme pa je bilo kot naročeno za uživanje v pogledu na gore. V nasprotnem primeru bi lahko že sredi vasi sledili v levo kažipotom za Globoko. Mi smo se namreč od cerkve vrnili po asfaltirani cesti na njeni nasprotni strani. Še pred začetkom spusta v dolino proti Globokemu se obe cesti združita in nas nato vodita skozi vas Mišače. V ostrem ovinku pred koncem vasi smo zavili levo na kolovozno pot, ki vodi pod hribom Vreče, po katerem smo se pred tem sprehajali.

Pogled na Stol Kolovoz se na koncu travnika nekoliko bolj strmo spusti skozi ozek pas dreves. Na tem mestu smo mi zavili levo po robu travnika, kar se ni izkazalo za najboljšo izbiro, saj smo se nato morali k Savi spustiti skozi precej strm gozd, poln suhega listja. Čeprav smo pri tem naleteli na zanimive sledove ognjišča, obdanega z improviziranimi klopmi, bi bila vseeno boljša izbira sledenje kolovozu, s katerega se v levo zagotovo odcepi pešpot ob Savi, na katero smo mi prispeli med našim spuščanjem skozi gozd. Žal ta ni najbolje vzdrževana, a čeprav se napol podrti ograji ni pametno niti preveč približevati, kaj šele opirati nanjo, pot kljub temu ni nevarna.

Pomladanski veliki zvončki Nedaleč od spominskega obeležja ob poti smo prispeli do razcepa, kjer smo zavili levo v hrib. Med ponovnim vzponom na Vreče nas je prijetno presenetila prisotnost čemaža, s katerim je bil prekrit velik del gozdnih tal. Prav prijetno si je bilo odpočiti oči na tej živo zeleni preprogi, katere smo seveda nekaj tudi nabrali. Območje je odmaknjeno od prometa in zato še toliko bolj primerno za trganje čemaža. Vrh hriba nas je pričakalo še nekaj razpotij - v vseh smo se odločili za smer proti Kamni Gorici (desno, levo, desno).Tako smo na asfaltirano cesto prispeli prav sredi vasi, nanjo zavili v desno in se po že znani poti vrnili do avtomobila.

Oglejte si album slik z izleta.

Oglejte in prenesite si zemljevid poti.

Naročite se na vir RSS.

2 Komentarji:

Anonimni pravi ...

Iščem kakšno idejo za izlet. No, pa najdem pot okoli svojega rojstnega kraja. Na Ojstro peč smo zahajali le domačini. Še dobro, da ste našli pot. Ali je označena? Kar nekaj časa me že mika iti iz Kamne Gorice v Radovljico čez brv. Vrsto let je obnovljena,a še nisem šla. Verjetno zato, ker se kot otrok mnogokrat hodila tam... treba bo obnoviti spomine.
Še veliko uspešnih izletov,
Andreja

Damir Arh pravi ...

Ne, pot ni označena, tako da sta mi bila v pomoč le topografski zemljevid in naprava GPS.

Objavite komentar

Potepanja v naravi © 2009. Avtor predloge: Dicas Blogger.

Na vrh