Repentabor

Minulo nedeljo smo se odpravili na Repentabor (Santuario di Monrupino), ki velja za eno lepših razglednih točk na Krasu. Lepemu vremenu navkljub je bilo ozračje nekoliko megleno, zato se v to sami nismo uspeli povsem prepričati. A kljub temu je bil obisk Repentabora odličen izgovor za prijeten sprehod, ki smo si ga privoščili, ker se nismo želeli zgolj povzpeti na hrib s parkirišča v bližnjem Colu (Zolla), temveč smo si raje poiskali krožno pot z izhodiščem na slovenski strani meje.

Avtocesto proti Trstu smo zapustili na izvozu Sežana vzhod in se zapeljali skozi Sežano. V križišču sredi Sežane smo v desno sledili kažipotu za Dol pri Vogljah. Čez nekaj kilometrov smo v Dolu zavili desno proti Vogljam, takoj za tem prečkali most čez železniško progo in na prvem odcepu desno zavili proti železniški postaji, pred katero smo parkirali. Ob prijazni dobrodošlici simpatične zlate prinašalke na bližnjem dvorišču smo se peš vrnili do glavne ceste, jo prečkali in za Županovo gostilno Ravbar zavili levo nazaj proti železniški progi. Nadaljevali smo vzdolž njene desne strani, dokler ni zavila ostro v levo, nas pa je kolovoz v približno isto smeri pripeljal vse do Cola, kjer smo tik pred glavno cesto zavili levo na asfaltirano pot na severni strani Repentabora.

Sledili smo ji skoraj do glavne ceste na drugi strani Repentabora, dokler na desni strani nismo opazili izrazite steze navkreber, ki nas je v par serpentinah pripeljala prav pred vhod skozi obzidja. Ko smo se nagledali cerkve in nekoliko meglene okolice, smo se po nasprotni (zahodni) strani spustili neposredno v Col in do križišča na nasprotni strani vasi. Tam smo zavili desno na skoraj povsem neobljudeno cesto, kateri smo sledili vse do prvih stavb Repna (Rupingrande). Tam smo ponovno zavili desno na parkirišče za Volnik (Monte Lanaro), kot smo prebrali s kažipota v križišču.

Na parkirišču smo si ogledali tablo krožne pešpoti pod Volnikom in si jo vtisnili v spomin kot idejo za nov izlet v prihodnosti. Tokrat smo seveda imeli drugačne načrte, saj smo se želeli skozi Voglje vrniti v Dol, kjer nas je čakal avto. Vseeno smo za parkiriščem sprva sledili prav tej pešpoti, ki vodi tudi na Volnik, vsaj dokler so nas na desni strani ceste spremljala opozorila o prepovedanem dostopu zaradi bližnjega vojaškega strelišča. Po stanju tabel sodeč je verjetno tudi strelišče že zapuščeno, a tega nismo imeli namena preverjati.  Pešpoti smo raje sledili, vse dokler ni ostro zavila v levo. Prav na tem mestu se je v desno odcepila gozdna pot, ob kateri je bilo opozorilo o državni meji čez 580 m. Sledili smo ji in pripeljala nas je vse do Vogelj na slovenski strani meje, kjer smo mimo odprte zarjavele zapornice na bivšem kmetijskem prehodnem mestu nadaljevali do glavne ceste sredi vasi, od tam pa se v desno vrnili do Dola in železniške postaje, kjer smo pustili avto.

Oglejte si album slik z izleta.

Oglejte in prenesite si zemljevid poti.

Naročite se na vir RSS.