Pot Triglavske Bistrice
Danes smo se odločili za sprehod po Poti Triglavske Bistrice v dolino Vrat. Zapeljali smo se do slapu Peričnik in tako izpustili manj zanimiv odsek od Rosa do Peričnika, ki smo ga nedavno že prehodili v zimskih razmerah. Za začetek smo se po desnem bregu Peričnika povzpeli prav pod slap, ki nas je s svojo vodnatostjo privabil s parkirišča. Osveženi od njegovega pršenja smo se vrnili nazaj do parkirišča in nadaljevali po makadamski cesti v notranjost doline.
Že po nekaj metrih se je pot s ceste odcepila levo navzdol proti Bistrici, ki je močno zaznamovala začetni del našega današnjega izleta. Pot nas je namreč ves čas vodila v njeni neposredni bližini, številni večji in manjši izviri na levem bregu pa bi od nas zahtevali kar nekaj dodatne previdnosti, če ne bi imeli vodotesne obutve in pohodnih palic. Od vsega nas je najbolj navdušila zavesa curljajoče vode z brega nad nami skoraj na samem začetku poti. Postopoma se je pot vendarle začela odmikati od struge in nato skozi gozd tudi precej intenzivno vzpenjati proti kolovozu nad nami.
Kolovoz se je kmalu sicer spet zožil v običajno pešpot in nas pripeljal pod Galerije, ki so verjetno poleg Peričnika najbolj znana znamenitost doline. Razgibana pot nas je od tam še nekaj časa med postopnim vzpenjanjem vodila skozi gozd, nato pa se je ponovno pridružila makadamski cesti v dolino, ki je bila večino časa visoko nad nami. Do našega cilja smo tako sledili tej cesti, delno makadamski in delno asfaltirani. K sreči v zgodnjih dopoldanskih urah ni bilo veliko prometa, zadostna vlažnost pa je preprečevala prašenje za vozili, ki so šla mimo nas, tako da pot ni bila pretirano neprijetna. Po krajšem počitku pri Aljaževem domu, kjer smo se tudi nekoliko okrepčali, smo se po isti poti vrnili v izhodišče.
Objavite prvi komentar
Objavite komentar