Vintgar

Na današnji vroči dan smo se odpravili skozi sotesko Vintgar. Avto smo pustili na parkirišču pokopališča Blejska Dobrava. Od tam smo se peš sprehodili nazaj do vasi. Za podvozom pod progo smo kažipotom sledili pri drugem odcepu levo, na vrhu vasi ponovno v levo in nato v gozd ter po precej dotrajanih stopnicah navzdol do Radovne in vhoda v sotesko Vintgar. Od tam smo se najprej spustili po stopnicah ob tovorni vzpenjači navzdol in čez most prek Radovne pod slap Šum. Ko smo se vrnili do vhoda, je bila ura že osem, tako da smo lahko kupili tudi vstopnice za vzdrževanje poti skozi sotesko.

Zavoljo zgodnje jutranje ure je bila soteska še polna meglic, ki so ji dale še nekoliko bolj skrivnosten pridih in drugačen pogled na reko in slapove na njej. Tudi obiskovalcev je bilo še bolj malo; srečevati smo jih začeli šele v drugi polovici poti, na parkirišču pred vhodom na drugi strani pa smo že srečali tudi prvi avtobus kot tudi številne obiskovalce z osebnimi vozili. Če si torej želite bolj samotne in umirjene poti skozi sotesko, se morate še posebej ob dela prostih dnevih na pot odpraviti čim bolj zgodaj.

Da se ne bi zgolj preprosto vrnili skozi sotesko še v drugi smeri, smo se odločili vrniti čez Hom. Tako smo na prvem ostrem desnem ovinku ceste na desnem bregu Radovne zavili po neoznačeni poti v hrib. Pripeljala nas je do ograjo pašnika, ob kateri smo zavili v desno in nato skozi vrata nanj ter po dobro vidni poti naprej navkreber. Ob naslednjem razcepu smo ponovno zavili v levo po travniku navzgor in nato v gozd, namesto ob ograji pašnika naprej. Na poti do vrha sta bila le še dva razcepa; na prvem smo izbrali desno pot, na drugem takoj zatem pa levo, skozi praprot; vedno po načelu smeri čim bolj direktno proti vrhu, saj nobena od poti ni bila markirana. Še nekaj vzpenjanja in prispeli smo na sedlo, s katerega je le nekaj deset metrov v levo bil vrh Homa z vpisno knjižico in žigom.

Vrnili smo se do sedla in nadaljevali naravnost proti vzhodu oz. desno glede na smer, po kateri smo se vzpeli. Pot se je začela zlagoma spuščati in se nato iztekla na gozdno cesto, po kateri smo nadaljevali v desno. Tik nad Sv. Katarino se je tudi ta cesta iztekla na makadamsko cesto, na katero smo spet zavili v desno. Po postanku v Pizzeriji Jurček smo pot nadaljevali po markirani poti proti Blejski Dobravi, ki se začne takoj za njeno ograjo. V manj kot pol ure smo bili pri vhodu v sotesko, do izhodišča pa smo se vrnili po makadamski cesti, po kateri smo se zjutraj spustili pod slap, le da smo ji sledili vse do pokopališča.

>> Zemljevid poti << | >> Album slik <<