Minulo soboto smo se odločili na Kuk povzpeti še z njegove severne strani. Tako smo avto pustili v Hrastovljah na parkirišču pred cerkvijo sv. Trojice. Tokrat smo se lahko izognili vožnji po ozkih cestah skozi vas, saj nas je nova obvoznica nad vasjo popeljala do križišča na koncu vasi, kjer smo le še zavili levo na parkirišče. Že tam so nas pričakale markacije za Podpeč, katerim smo sledili pod cerkvijo skozi vas.
Pred prečkanjem struge nas je pričakala manjša zmešnjava, saj nas je na ovinku v levo vabila markacija na transformatorski postaji, na ograji mostu pa nas je druga markacija vabila naravnost naprej. Odločili smo se za slednjo, ki pa se je že kmalu po začetku vzpona porazgubila. Izkazalo se je, da se moramo povzpeti naravnost v pobočje, kjer širša pot zavije levo na polje, saj so se v tej smeri markacije kmalu nadaljevale in nas v strmem vzponu prek železniške proge popeljale do razglednega ovinka na makadamski cesti za Zanigrad. Tam smo opazili tudi markacijo, ki nas je v Hrastovlje usmerjala levo mimo pokopališča. Verjetno se ta pot izteče v križišče pri transformatorski postaji, kjer se nismo odločili za levo varianto markacij.
Pot smo nadaljevali skozi zapuščeno vas Zanigrad, kjer smo takoj za podvozom pod železniško progo pred kmetijo zavili desno ob progi in se nato po kolovozu, obdanem z električnimi pastirji povzpeli na Jerebine. Na vrhu so nas sprva na obeh straneh spremljala drevesa, nad Zazidom pa se nam je v celoti odprl pogled na vas in pot, ki iz nje vodi do skoraj pol ure oddaljene železniške postaje, mimo katere smo se novembra povzpeli na Lipnik.
Naš kolovoz se je kmalu potem spustil do markirane poti iz Zazida na Kuk, kateri smo se pridružili. Nekaj časa je sledila manj prijetni makadamski cesti in pri tem zgolj sekala njen največji ovinek, na začetku vzpona pa se je preobrazila v prijeten precej travnat kolovoz, ki nas je spremljal vse do združitve s potjo iz Dola pri Hrastovljah. Zadnjih nekaj 100 metrov je bilo tako nekoliko bolj gruščnatih, a kmalu smo dosegli travnike na vrhu, kjer smo na levi že zagledali ne ravno najbolj ugleden in povsem neoznačen vrh Velikega Gradeža, do katerega smo se tudi sprehodili, za kar nam je poplačal z zelo lepim razgledom.
Pot smo nadaljevali proti Kuku, kjer smo naleteli na veliko skupino planincev iz bližnjega Gračišča. Nedaleč pred vrhom se nam je pridružila še pot iz Movraža, po kateri smo se povzpeli teden pred tem. Čeprav smo z vrha sprva kot minuli teden pot nadaljevali proti Lačni, smo na prvem sedlu pred ponovnim vzponom proti Krogu zavili na kolovoz, ki je z markirane poti med borovci zavil ostro desno. Ta nas je popeljal v približno isti višini prek pobočja, se nato strmo spustil proti Hrastovljam in se v nadaljevanju položno iztekel na asfaltirano cesto iz Hrastovelj do pokopališča. Po njej smo se vrnili do izhodišča.
>> Zemljevid poti << | >> Album slik <<
Objavite komentar