Slatna in Vremščica
Minulo nedeljo smo se iz Senožeč povzpeli na Vremščico. Avto smo pustili na velikem parkirišču za avtobusno postajo sredi vasi. Tam so nas poleg table divaškega kolesarskega kroga že pričakale prve markacije, ki so nas zanesljivo vodile vse do našega končnega cilja. Prvi del poti nas je vodil po asfaltirani cesti do konca vasi, nato pa po kolovozu med polji in travniki do pešpoti na obronku gozda.
Skozi bukov gozd, ki je ravno dobro začenjal zeleneti, se je pot začela vzpenjati, sprva zlagoma, nato pa vedno bolj strmo vse do travnikov pod vrhom Slatne. Zaradi nedavnega dežja je bila sicer pot na nekaj mestih nekoliko bolj spolzka in blatna, a k sreči vseeno ni pretirano otežila vzpona. Markirana pot na Vremščico se nato nadaljuje kakšnih 100 metrov pod vrhom Slatne, vendar smo se mi odločili, da kmalu po začetku travnika zavijemo desno po dobro shojeni poti tudi na vrh Slatne, od koder se nam je odprl čudovit razgled na okolico, edinole Nanos na severu se je sramežljivo skrival v megli.
Z vrha smo se kar čez travnik spustili proti zahodu nazaj na markirano pot na Vremščico, ki smo jo pred tem zapustili. Ta je shojena dovolj, da je ni bilo mogoče zgrešiti, bi pa verjetno bil v poletnem času spust čez travnik napornejši kot v tej zgodnji pomladi, ko trava še niti ni začela dobro rasti. Po poti smo se spustili v dolino med Slatno in Vremščico, kjer smo morali prečkati številne blatne kolesnice, blato pa nas je spremljalo tudi v prvem delu vzpona na Vremščico skozi gozd, vse do odcepa poti proti Škocjanskim jamam, kjer so se spet začeli travniki.
Preostalo nam je še zadnjih 100 metrov vzpona na vrh Vremščice, od koder se nam je spet odprl lep razgled, ki pa ga je nekoliko že kalilo bolj megleno ozračje. Nanos se tudi ni več skrival v megli, vendar pa ga je bilo potrebno poiskati med drevesi, ki z Vremščice zakrivajo pogled proti severu. Po kratkem počitku in ogledu kažipotov, ki planince usmerjajo proti številnim izhodiščem na ta vrh, smo se vrnili v Senožeče po isti poti z edino izjemo vzpona na Slatno, ki smo ga tokrat izpustili in raje sledili kar markirani poti.
Objavite prvi komentar
Objavite komentar