Sv. Kvirik, Kuk

Sončno in toplo nedeljo smo izkoristili za krožni izlet okrog Smokavske vale. Za izhodišče smo izbrali edino križišče na cesti iz Gračišča v Smokvico, ob katerem je bilo tudi dovolj prostora za parkiranje. Od tod smo se po stranski asfaltirani cesti v desno povzpeli navkreber do prvega ovinka, kjer z desne cesto prečka markirana pot z Lačne proti Sv. Kviriku. Tu smo zavili na kolovoz, ki se s ceste odcepi na levo.

Med zložnim vzponom na Velo Grižo se je za nami postopoma odpiral pogled proti Gračišču in Tinjanu v daljavi, z vrha pa smo prek Kuka ugledali vrhove Podgorskega Krasa, na vrhu katerih je bil še sneg, v daljavi pa tudi Slavnik in Grmado. Prej gruščnat kolovoz je tam že prav prijetno prerasla mlada trava, po kateri smo se sprehodili vse do Sv. Kvirika ter uživali v pogledu na Sočergo na desni in Movraž na levi.

Slednji je bil tudi naš naslednji cilj. Pri cerkvici Sv. Kvirika smo zato ostro levo zavili na kolovoz , ki je sicer vodil v pravi smeri, a se je hitro zožil na pešpot, ki se je postoma porazgubila na travnatem pobočju. Kot orientacijo smo zato uporabili postaje križevega pota iz Movraža na Sv. Kvirik in tako pri X: postaji prišli do precej zaraščenega kolovoza, kjer se je izkazalo, da bi se do njega pravzaprav lahko spustili kar direktno po kateri izmed poti, s katerimi je bilo pobočje prepredeno. Omenjeni kolovoz nas je na desno popeljal do IX. postaje, kjer pa smo na levi na drevesu že zagledali prvo markacijo ob dobro uhojeni in markirani poti, ki nas je mimo preostalih 8 postaj pripeljala v Movraž.

Skozi vas smo se sprehodili v levo proti Smokvici, pred tablo za konec vasi, pa smo se najprej okrepčali ob vodnjaku in nato zavili na desno po asfaltirani cesti proti pokopališču, kamor so nas usmerili kažipoti za Kuk in Slavnik, dobro vidni sicer le z nasprotne strani. Na prvem desnem ovinku smo nadaljevali na levo po travnatem kolovozu, ki se je kmalu prelevil v kamnito cesto, s katere smo takoj za naslednjim kažipotom za Slavnik zavili pravokotno na desno v klanec po še enem podobno širokem kolovozu. Precej enolični kos poti skoraj brez vsakršnega razgleda nas je skozi gozd v nekaj serpentinah pripeljal pod skalni rob Kuka in mimo njega na desno do travnikov na vrhu. Po kolovozih in poteh smo vztrajno zavijali v levo nazaj proti skalnemu robu, vse dokler nismo prišli na kolovoz, ki vodi z Velikega Gradeža proti Kuku, oz. kakih 100 m mimo njegovega vrha.

Po postanku pri kažipotih na vrhu najbližji točki kolovoza, od koder smo se naužili tudi prečudovitega razgleda vse do Tržaškega zaliva in Dolomitov, smo po širšem odcepu nadaljevali v desno mimo Kroga proti Lačni. Ko smo skozi redkejši gozd na desni zagledali Hrastovlje, v katerih je našo pozornost pritegnila povsem nova obvoznica mimo vasi, smo se že zelo približali točki, kjer so nas oranžne puščice na skalah na tleh opozorile, na odcep na razdrt kolovoz na levi, po katerem smo se hitro spustili nazaj v dolino. Še zavoj na desno na kolovoz iz Smokvice in ponoven zavoj na desno na asfaltirano cesto iz iste vasi, pa smo se prijetno utrujeni že vrnili na izhodišče.

>> Zemljevid poti << | >> Album slik <<