Minulo nedeljo smo se odpravili na krožni izlet po primorskih kolovozih iz Dragonje do Sv. Petra in nazaj. Čeprav nas je pričakala megla, ki nas je prikrajšala za lepe razglede, in so bile temperature celo nižje kot v notranjosti, je bil izlet prijeten. Avto smo pustili na majhnem parkirišču nasproti table z zemljevidom poti v okolici, ki se nahaja na prvem križišču, do katerega pridemo, če tik pred mejnim prehodom zavijemo levo.
Od tod smo se odpravili po cesti navkreber skozi vas, vse do prvega ostrega ovinka v levo, kjer smo sledili kažipotom na kolovoz proti Sv. Petru in Krkavčam. Lepo urejene in dobro vidne markacije so nas vodile po razgibani kolovozih, pešpoteh in kamnitih poteh vzdolž pobočja izmenično navzgor in navzdol. Značaj se je poti opazno spremenil šele po razcepu, kjer se je pot proti Krkavčam spustila v dolino, mi pa smo se povzpeli proti Sv. Petru.
Po tem zadnjem krajšem vzponu smo skozi oljčne nasade in polja prišli do ozke asfaltirane ceste, ki iz Sv. Petra vodi proti osamljeni hiši na pobočju. K sreči smo ji sledili le nekaj časa, saj so nas markacije kmalu v ovinku spet usmerile desno na kolovoz. Ta nas je skozi oljčni drevored popeljal v samo središče Sv. Petra, kjer smo v križišču zavili levo po asfaltirani cesti proti Dragonji. Malo pred koncem vasi smo z nje zavili desno proti muzejski Tonini hiši, kamor nas je usmerila markacija za Dragonjo.
Mimo muzeja smo kmalu prišli do konca vasi, kjer smo z asfaltirane ceste nadaljevali po močno razritem kolovozu, na katerem so bili zelo očitni sveži sledovi goseničarja, ki smo ga srečali parkiranega ob njivi mnogo nižje. K sreči je bilo vsaj suho, da pot ni bila preveč blatna. Vseeno smo najbrž ravno zaradi tega najbrž zgrešili markacijo, ki bi nas glede na zemljevide morala usmeriti desno po bregu navzdol. Ker se nismo želeli vračati, smo se bili po makadamu za njivo prisiljeni vrniti nazaj na asfaltirano cesto proti Dragonji, ki smo jo uspeli zapustiti šele na tretjem ovinku, kjer se je markirana pot začasno ponovno srečala z našo cesto. Tako smo uspeli sekati vsaj eno serpentino, na naslednjem levemu ovinku pa smo bili spet prisiljeni nadaljevati po asfaltu, saj so nedavna dela prej markirano pot naredila neprehodno. Preostal je le še zadnji desni ovinek, kjer smo na začetku zavili na kolovoz, tako da smo se le še spustili skozi vas do izhodišča.
>> Zemljevid poti << | >> Album slik <<
Objavite komentar