Pot se začne ob koncu zaprtega območja kamnoloma pri Stahovici. Da bi prispeli do tja, v Kamniku zavijemo proti Gornjemu Gradu, nato pa v Stahovici levo proti Kamniški Bistrici. Ko na levi zagledamo kamnolom, postanemo pozorni in v ostrem nepreglednem desnem ovinku zavijemo levo čez most, na kar nas opozori tudi dobro vidna tabla z napisom Koželjeva pot. Nekaj prostora za vozilo je že takoj po prečkanju mosta, sicer pa lahko vedno zavijemo desno in nadljujemo po makadamski cesti na desnem bregu Kamniške Bistrice, kjer je sprva kar nekaj prostora za parkiranje, ki se napolni šele kasneje, saj gre za priljubljena mesta za piknik.
V vsakem primeru od mesta parkiranja vozila pot nadaljujemo peš po sprva makadamski poti in nato makadamu oz. gozdni poti. Ves čas ostajamo na desnem bregu Kamniške Bistrice vendar se kmalu začenjamo vzpenjati, cesta pa postaja vse slabša in kmalu primerna le še za pešce in terenska vozila. V ostrem levem ovinku nazaj v breg se markirana pot odcepi naravnost na desno in nadaljuje z vzponom, ki je značilen predvsem za prvi del poti, ki poteka kar precej nad Bistrico. Čeprav pot vodi po strmem 
bregu, je odlično vzdrževana in markirana, tako da orientacija in prehodnost nikoli nista problem. Ko dosežemo klop ob spominski tabli padlemu partizanu, vemo, da smo opravili večino vzpenjanja na poti. Ta se namreč začne postopoma spet spuščati proti reki, ki jo v bližini spodnje postaje kabinske žičnice na Veliko Planino že skoraj doseže. Vendar pa nas tu čaka neprijetno presenečenje: vzpon prek visoke skale nad makadamsko cesto in spust nanjo. Čeprav je dobro urejen, je na strmih stopnicah in lestvah potrebne nekaj previdnosti.
Z makadamske ceste se pot spusti do Bistrice, tik pred tem pa prek mostička prečkamo še Korošico, ki se tu izliva vanjo. V nadaljevanju pot postane precej bolj slikovita, saj se skoraj ves čas vije tik ob Bistrici, pa tudi vzponov ne vključuje več. Edina izjema sta dva očitna odcepa markirane poti nad prvotno pot, ki jo je voda že precej načela. Kljub temu lahko pot nadaljujemo tudi po prvotni spodnji poti, če le ni preveč vode, vendar se moramo zavedati, da je pot nekoliko bolj blatna in zahteva nekaj več previdnosti. Ko dosežemo izliv Kamniške Bele v Bistrico, se že bližamo koncu poti. Najprej nas pričaka prijetna klop za počitek, nakar kmalu dosežemo sotesko Predaselj. Markirana pot se vzpne nadnjo in se nadaljuje vse do izvira Kamniške Bistrice, mi se pa na tem mestu raje obrnemo in prihranimo podroben ogled soteske za drugo priložnost z izhodiščem pri izviru, saj nas čaka še dolga pot nazaj do izhodišča, kjer smo pustili avto.
>> Album slik <<
Objavite komentar