Včeraj smo se odpravili na kratek sprehod do slapu Peričnik, v upanju, da ga bomo videli zaledenelega. Z avtom smo skozi Mojstrano zapeljali do parkirišča pri Rosu, kjer se tudi začne pot ob Triglavski Bistrici. V zimskem času je tu zapora ceste v Vrata, na njej pa nas je napis opozaril, da je v novoletnem času slap zvečer tudi osvetljen. Zavoljo tega poti letos sicer ne bomo ponovili, vendar ideja ni slaba za prihodnje leto. Čeprav omenjena zapora vseh voznikov ne zadrži, saj sta mimo nas peljala dva avtomobila, dva druga pa sta prenočila kar na parkirišču pod Peričnikom, je v resnici bilo prometa mnogo manj, kot ga je običajno poleti, kar naredi odseke poti, ki gredo po cesti, nekoliko bolj prijetne.
Glede na to, da začetek označene poti do prvega mostu vodi kar po cesti, smo se zavoljo majhne količine snega pravilno odločili, da Bistrico prečkamo že pri Rosu in se do naslednjega mostu raje sprehodimo po dobro uhojeni poti na desnem bregu Bistrice. Smo pa označeni poti nato sledili vse od točke, ko tudi ta prvič prečka Bistrico. Utrjenost ivja in tisto malega snega na poti je kazala na to, da je tudi v tem letnem času tod veliko izletnikov, kar se je med vračanjem ob kasnejši uri tudi potrdilo.
Kmalu po vrnitvi na levi breg in cesto v Vrata smo dosegli Kočo pri Peričniku, mimo katere smo se sprehodili do mostu čez potok Peričnik, s katerega se je odprl lep pogled na v precejšni meri zamrznjen slap. Tudi potok je bil večinoma zamrznjen in kot tak morda celo bolj zanimiv za pogled, kot če bi bil z ledom prekrit v celoti. Videno je vsekakor zadoščalo, da nam poti v tem hladnem vremenu ni bilo žal. Do avtomobila smo se vrnili po isti poti.
>> Album slik <<
Objavite komentar