Šmarjetna gora

Le slabo uro vzpona je potrebno za čudovit razgled nad večjim delom Gorenjske, pa vendarle se Šmarjetne gore drži ne ravno najboljši sloves. K temu največ prispevata hotel Bellevue na vrhu in asfaltirana cesta do njega, ki velja za edino pot na vrh. Glede hotela vam sicer ni pomoči, a do njega se lahko povzpnete tudi po prijetnejši pešpoti skozi gozd. Namesto da bi avto pustili pod začetkom ceste na Šmarjetno goro, se je potrebno zapeljati naprej proti Joštu. Na mestu, kjer cesto prečka električni daljnovod, je na desni strani večje parkirišče, ki služi kot eno od izhodišč za vzpon na Jošt, a z nekaj iznajdljivosti je od tod mogoče doseči tudi Šmarjetno goro.

Začnemo z vzponom po dobro vidnem kolovozu vzdolž daljnovoda. Tik preden ta zavije v gozd na desni lahko opazimo stezo, ki preči poseko. Sledimo ji vse do gozda, kjer se izteče v križišče številnih poti, po tablah sodeč na trasi nekdanje trim steze. Mi nadaljujemo kar v isti smeri po najbolj izhojenem gozdnem kolovozu. Tudi ko dosežemo travnik s kozolcem in kmetijo nad njim, kolovozu sledimo še naprej v levo.

V nadaljevanju se pot razcepi še večkrat, a ves čas brez težav lahko sledimo širši alternativi. Šele na razcepu poti pod gozdno jaso se prvič znajdemo v nekaj večji dilemi. Najboljša izbira je pot, ki se prečno vzpenja, tako da imamo jaso na svoji desni strani. A pobočje je precej prepredeno s potmi, tako da skorajda ne moremo zaiti, dokler vemo, da bomo večji del vzpona opravili po grebenu, ki na vrh vodi iz severozahodne smeri. Mi smo pri vzponu na omenjenem križišču izbrali pot ob desni strani jase in ravno tako dosegli greben, le z dodatnim ovinkom.

Na grebenu pot postane bolj strma, je pa orientacija zato toliko enostavnejša. Na vrh vodi le še ena pot, ki se zgolj občasno razcepi na par alternativ, ki so jih za vzpon izbirali naši predhodniki in vse vodijo v isti smeri. Ko dosežemo makadamsko cesto, vemo, da smo že skoraj na cilju. Lahko jo prečkamo in po kratkem odseku strme poti skozi gozd dosežemo asfaltirano cesto na zadnjem ovinku pod vrhom, ali pa zavijemo levo na makadamsko cesto in zadnji del vzpona opravimo po asfaltu.

V primeru lepega vremena se nam splača sprehoditi po vrhu in se razgledati v vse smeri. Mimo cerkve sv. Marjete vidimo sv. Jošt, izpod hotela se nam pogled odpira na Storžič, Kriško goro, Dobrčo ter del Karavank in Kamniško Savinjskih Alp, s terase hotela se najlepše vidi Kranj, s ceste nanjo pa pogled lahko usmerimo mimo Stražišča proti Škofji Loki. Vrniti se bomo morali kar po isti poti, pred tem pa si lahko v hotelski restavraciji privoščimo še kosilo ali osvežilno pijačo.

Oglejte si album slik z izleta.

Oglejte in prenesite si zemljevid poti.

Naročite se na vir RSS.

Bohinjsko jezero in slap Savica

Kako ogled slapa Savica v podaljšati v poldnevni izlet? Preprosto! Za izhodišče izberemo vzhodni breg Bohinjskega jezera ter vzpon k slapu vključimo v sprehod okrog jezera. Če je pravo tudi vreme in vode dovolj, nad izkušnjo zagotovo ne bomo razočarani. Za izhodišče je najboljša izbira parkirišče nad kopališčem med Ribčevim Lazom in Staro Fužino, se je pa parkirnini mogoče izogniti v zameno za sprehod skozi Ribčev Laz z brezplačnega travnika na začetku vasi.

Pot okrog jezera pričnemo po njegovem severnem bregu. V začetku maja kopališče seveda še ni odprto, tako da ob jezeru kljub ne najbolj zgodnji uri in sončnemu vremenu srečamo le nekaj sprehajalcev in tekačev. Čudovite poglede na okoliške gore nam kmalu zakrije gozd, tako da se moramo zadovoljiti že s tem, da občasno ugledamo gladino jezera. Na zahodni strani je ta žal prekrita s cvetnim prahom, ki celo ta užitek nekoliko skazi, a k sreči gre le za nepriliko povezano s pomladanskim časom.

Pot k slapu s severne strani jezera ni označena, a jo je težko zgrešiti, če imamo vsaj kanec orientacije. Ko se namreč pot ob jezeru izteče in bi morali zaviti levo, da bi bregu še naprej sledili, se proti zahodu od brega loči dobro vidna pešpot, ki nas pripelje do asfaltne ceste iz smeri hotela Zlatorog. Nanjo seveda zavijemo desno, a jo prav kmalu na levem ovinku zapustimo in v prejšnji smeri nadaljujemo po kamniti poti.

Skozi gozd se postopoma bližamo kanjonu Savice, kar lahko kmalu tudi slišimo. Ko se v desno odcepi pot na Komarčo, nas od Koče pri Savici, kjer avto pusti večina obiskovalcev, loči le še nekaj deset metrov. Med prečkanjem mostu si lahko prvič zares ogledamo, kako vodnata je Savica, nato pa nadaljujemo pot po njenem levem bregu. Pri odcepu poti na Komno plačamo še vstopnino in že lahko pričnemo z vzponom po številnih stopnicah, ki veljajo za nekakšen zaščitni znak poti k slapu Savice.

Če smo do sem srečali le posamezne pohodnike, se situacija zdaj hitro spremeni. Kot že omenjeno, si večina izletnikov za izhodišče izbere Kočo pri Savici, kar je vidno tudi po obljudenosti poti. Ta je k sreči dobro urejena in večinoma dovolj široka, da se brez težav lahko izognemo tistim, ki nam prihajajo nasproti. Po dobrih 100 metrih vzpona smo nagrajeni s pogledom na slap, ki upravičeno velja za enega lepših v Sloveniji. Na nasprotnem bregu potoka lahko opazimo tudi lično in nemotečo stavbo ob vtoku vode za hidroelektrarno.

Sprva se seveda vračamo po isti poti, in sicer vse do mesta, kjer smo med vzponom prvič stopili na asfaltno cesto. Namesto da bi na tem mestu zavili z nje, sedaj nadaljujemo po cesti vse do hotela Zlatorog. Sledili bi ji lahko še naprej, a smo se odločili poiskati še zaklad na vojaškem pokopališču Ukanc, zato smo kakšnih 300m od hotela zavili desno v breg po kolovozu, ki prek ceste h Koči pri Savici vodi skoraj naravnost do našega cilja.

Žal smo šele naknadno izvedeli za lovsko pot nad južnim bregom Bohinjskega jezera, ki jo bomo zato preizkusili ob naslednji priložnosti. Tako smo se s pokopališča po končanem iskanju spustili nazaj na cesto in nadaljevali desno do mesta, kjer se z nje odcepi cesta k Zlatorogu. Prav tam se nad cesto začne tudi urejena pešpot, ki vodi vse do mostu pri cerkvi Sv. Janeza Krstnika. Preden smo mimo nje zavili k našemu izhodišču, smo prijeten dan zaključili še z okrepčilom v enem od bližnjih gostišč.

Oglejte si album slik z izleta.

Oglejte in prenesite si zemljevid poti.

Naročite se na vir RSS.