Tošč

Cerkev svetega Štefana nad parkiriščem v SoriZbiranje informacij enem bolj zahtevnih zakladov v Sloveniji nas je po skoraj treh letih in pol ponovno privedlo na vrh Tošča. Ker tudi pri ponovnem osvajanju že znanih ciljev radi spoznamo kakšno novo pot, smo se tokrat odločili za vzpon iz vasi Sora, do katere smo se skozi Goričane in Rakovnik pripeljali iz smeri Medvod. Nedaleč naprej od odcepa za Topol na začetku vasi smo pri kažipotu za Osolnik zavili levo ter se ustavili na prostornem parkirišču pod cerkvijo svetega Štefana.

Pogled s Homa na Dol in RetečeMarkirana pot se povsem na začetku tega parkirišča kar strmo vzpne v pobočje in nam prihrani nekaj hoje po asfaltirani cesti do prvega levega ovinka, v kolikor je ne spregledamo. Tam namreč še zadnjič prečka cesto in se še naprej zmerno strmo vzpenja skozi gozd. Bolj pozorni moramo postati, ko se pot cesti ponovno približa. Tam nas namreč le še kratek strm vzpon loči od odcepa nemarkirane poti na vrh Homa, kamor smo se odpravili po prvi zaklad dneva. Da ga ne bi zgrešili, priporočam pozorno spremljanje desnega pobočja nad potjo, kjer bomo opazili tablo, ki označuje začetek dobro vidne poti, ki se še naprej strmo vzpenja skorajda do vrha, na katerem nas poleg vpisne knjige pričaka tudi klop z lepim razgledom na Dol, Reteče in tokrat v meglice odete Kamniško Savinjske Alpe.

Škofja Loka in Kranj z OsolnikaPoti z vrha še naprej sledimo v isti smeri, kamor nas napoti še ena tabla, tokrat za Osolnik. Po kratkem spustu se ponovno pridružimo markirani poti, ki smo jo zapustili, in kmalu končamo na cesti, ki ravno na tem mestu iz asfalta preide v makadam, in ji sledi dober kilometer. Če smo pozorni se pretežno vendarle lahko izognemo hoji po cesti, saj se markirana pot večino časa vije tik ob njej. V vsakem primeru moramo s ceste desno zaviti pri križišču s še eno slabšo makadamsko cesto, kjer se markirana pot mimo znamenja in spomenika NOB spet strmeje povzpne proti Osolniku. Tik pod vrhom se lahko odločimo za direkten vzpon po robu strmega travnika, od koder se odpira lep razgled proti Škofji Loki in Kranju, ali v nekaj serpentinah skozi gozd.

Cerkev svetega Mohorja na OsolnikuV vsakem primeru ob cerkvi svetega Mohorja dosežemo vrh, kjer smo kljub vse večji množici, ki je čakala na začetek desete maše, uspeli hitro in diskretno poiskati še drugi zaklad. Naša pot se je seveda šele dobro začela. Po kažipotu sodeč nas je od Tošča ločilo še dve uri hoje, zato smo se hitro spustili mimo turistične kmetije Rožnik do dobro označenega razcepa poti, kjer se je začel naš vzpon na Gontarsko planino. Dobro označena pot nas je v senci dreves med zmernim vzpenjanjem hitro pripeljala na vrh, čemur je sledil strm spust do naslednjega odcepa proti domu na Govejku.

Pogled na TehovnikMi smo seveda nadaljevali naravnost in kmalu dosegli razgledno točko pod vrhom Igal. Še en strm spust in že smo v bližini kmetije Kozjek dosegli gozdno cesto, kateri smo sledili proti Tošču, kateremu smo se že kar precej približali, odkar se nam je prejšnjič odprl pogled nanj. Precej monotono hojo po cesti nam je popestril edinole oglar, ki je ravno kuhal kopo tik ob njej. Ko smo cesto na označenem razcepu končno zapustili, nam je preostal le še zaključni vzpon skozi gozd, do grebena po nam še neznani poti, nato pa se nam je pridružila steza iz smeri Grmade in Malega Tošča, po kateri smo pred leti že hodili.

Naravni obok pod vrhom ToščaLep praznični dan je v hribe privabil številne, kar se je izkazalo tudi na obleganem vrhu Tošča. K sreči je zaklad varno umaknjen v gozdu, tako da z neopaznim iskanjem nismo imeli težav, žal pa v njem želenega predmeta ni bilo več. Kljub razočaranju nam razpoloženja to ni pokvarilo - za nami je bil še vedno zelo prijeten in zanimiv vzpon. Je pa bil tudi že čas za vrnitev.

Kmetija Koštovc pod OsolnikomVečinoma smo se vračali po že prehojeni poti, izognili smo se zgolj nekaj ponovnim vzponom. Pod vrhom Gontarske planine smo zavili desno in napravili ovinek mimo doma na Govejku, kjer smo se tudi na hitro okrepčali. Na pot vzpona smo se ponovno vrnili v razcepu pod turistično kmetijo Rožnik. Tu je bil čas za drugi alternativni odsek, saj smo pot proti Sori nadaljevali kar po cesti, namesto da bi se povzpeli na Osolnik. Zadnjo spremembo smo seveda napravili pri Homu, saj smo mimo njega nadaljevali kar po markirani poti.

Oglejte si album slik z izleta.

Oglejte in prenesite si zemljevid poti.

Naročite se na vir RSS.

Objavite prvi komentar

Objavite komentar

Potepanja v naravi © 2009. Avtor predloge: Dicas Blogger.

Na vrh